IRC - INTERNET RELAY CHAT

 

IRC je nastal leta 1988 na Finskem (napisal ga je Jarko Oikarinnen) kot nadgradnja ukaza talk v sistemih z operacijskim sistemom UNIX. Razlog zato tiči v tem, da se je človek hotel pogovarjati z več kot enim osebkom naenkrat. Programček se je hitro razpasel po finskih univerzah, pozneje tudi po svetu. Ne dolgo zatem je eden od predavateljev, ki so cenili možnost tako imenovanega Network chata, hospitiral na drugi univerzi in se je nujno hotel pogovoriti s svojimi asistenti. Rodil se je sistem med seboj povezanih strežnikov. V imenu so uporabili kar Internet in Network Chat je postal IRC. Do danes se ni bistveno spremenil, razen to da so skladno z naraščanjem uporabnikov uvedli kanale, hierarhijo in stanja na kanalih ter operaterje.

IRC si lahko predstavljamo kot veliko mrežo, ki pa je urejena precej hierarhično. V bistvu obstaja več mrež, recimo IRCNet, EFNet, DalNet, Undernet, če naštejem le večje. Uporabniki iz Slovenije največkrat visijo na IRCNetu, zato se bo moj referat tudi največkrat nanašal nanj.

Mreža je sestavljena iz večjega števila (pri IRCNet okrog 60) strežnikov, na katere se lahko priključimo. V Sloveniji imamo tri IRCNet strežnike: irc.siol.net, irc.arnes.si, irc.uni-mb.si. Za priklop nanje potrebujemo program, ki ga imenujemo odjemalec za IRC, žargonsko IRC klient.

Najpogosteje uporabljana programa za Windows pri nas sta mIRC (92%) in Pirch (5%). Prvega bom v nadaljevanju bolj podrobneje predstavil.

Na IRC-u boste uporabljali vzdevek oziroma nickname (nick). Ta je lahko dolg do devet znakov, ne sme se pričeti s številko in ne more vsebovati posebnih znakov, rezerviranih za sistemske potrebe (@, !, +, *, /…) in šumnikov.

Načinov pogovora je več, ker bi deset tisoč uporabnikov pomenilo neverjetno zmedo so najprej uvedli sistem kanalov.

Kanali so podobni sobam v kongresnem centru, v katerih se zbirajo uporabniki, ki imajo skupno temo pogovora. Ta skupna tema je poljubna, tako imamo nacionalne kanale (recimo #slovenia, #england, #germany), lokalne (#ljutomer, #radgona, #maribor), tematske (#nba, #f1, #kino) ali pa kanale kar tako (#funfactory, #brezveze). Kanalov je v vsakem trenutku vsaj pet tisoč, vendar je aktivnih ponavadi samo nekaj sto, a se kljub temu lahko hitro izgubimo. Ponavadi uporabniki visijo samo na enem ali dveh kanalih. Od kod potem številka pet tisoč? Preprosto: vsak uporabnik lahko naredi svoj kanal, tako da uporabi ukaz /join #imekanala. Če ta kanal že obstaja, se bo pridružil druščini, ki veselo čveka, če pa je na kanalu edini, je ravnokar ustvaril nov kanal in lahko nanj povabi druščino, ki bo veselo čvekala. Poseben čar pri vsem tem je, da tisti, ki napravi nov kanal, postane lastnik kanala, oziroma operater in ima določene privilegije. V praksi to pomeni, da spreminja stanja na kanalu (modes), daje uporabnikom enak status kot sebi, nažene s kanala nadležne uporabnike ali jim celo prepove vstop na kanal. Njegova moč je absolutna in če nam njegovo ravnanje ni všeč, je edina možnost, da zapustimo kanal in si poiščemo takšnega, ki nam bolj ustreza.

Poleg pogovora v kanalih poznamo tudi dve različici privatnega pogovora. To sta /query oziroma /msg in DCC chat. /msg in /query sta v bistvu enaka, z obema pošljemo privatno sporočilo želeni osebi, le da z /msg pošljemo eno sporočilo, s /query pa odpremo pogovor in vse, kar napišemo, dobi samo izbrana oseba. DCC chat je ena od možnosti protokola DCC (direct client-to-client, neposredna povezava med uporabnikoma), ki je uporabna predvsem v primeru, ko se moramo pogovoriti kaj ultra tajnega, oziroma kadar prihaja do zastojev na mreži (omrežje včasih ni sposobno prenašati velikih količin podatkov, zato prihaja med uporabniki do časovnih zamikov). DCC je nasploh zelo uporaben protokol, saj lahko z njim pošiljamo datoteke drugemu uporabniku, recimo svojo sliko, zgodbo, ki smo jo pravkar napisali ali pa najnovejši preizkusni program.

Poleg pogovora samega, IRC omogoča tudi ugotavljanje, ali je določena oseba, s katero se je bilo zanimivo pogovarjati, prisotna na mreži. Najbolj uporabna ukaza za to sta /whois, ki nam pove kdo je določena oseba in ali je v tem trenutku na mreži ter /notify, s katerim naročimo svojemu odjemalcu, naj ves čas oprezuje, ali se bo uporabnik pojavil na IRC in nas o tem obvestil.

Na IRCu se zgrinja velikanska množica uporabnikov, zato obstajajo pravila obnašanja, ki bi jih moral upoštevati vsak pravoveren ircar. V grobem jih lahko razdelimo na lokalna, strežniška in globalna. Vsem pa je skupno nekaj: strogo prepovedano je vznemirjati druge uporabnike.

Vedeti moramo, da ko vstopimo na kanal, ponavadi pademo v razgovor, zato je pravilno, da najprej lepo pozdravimo (tipičen in najbolj zaželen pozdrav je "HI all," "re all" ali preprosto "zdravo."), počakamo nekaj trenutkov, da vidimo o čem teče beseda in se potem vključimo v pogovor. O temi nas obvesti topic (=tema - vsi odjemalci jo sporočijo, ko vstopimo na kanal), ampak zadnje čase izgublja topic svoj pomen, saj tam največkrat vlada kaka duhovita domislica ali pa obvestilo uporabnikom. Zelo neolikano je VPITJE OZIROMA PISANJE Z VELIKIM ČRKAMI!

Na kanalih so večinoma uporabniki, ki se družijo že lep čas, zato si morate kot novinec priboriti status. Status je nepisana klasifikacija ircarjev in pozna dva razreda: ql (cool, v redu, stari) userji in lamerji (lamer - novinec ali pa oseba, ki se neprimerno obnaša). Operaterji so izvzeti. Operaterjem se boste najbolj zamerili, če jim boste nenehno težili za operaterski status.

Naslednji način motenja je flood (poplava). Večkratno zaporedno ponavljanje sporočil v kanal, neumorno teženje, pošiljanje vsebine odlagališča (clipboarda) ali nesmiselno kracanje po tipkovnici so najmilejše oblike flooda.

Obstajajo tudi hujše, toda tiste uporabljajo samo največji lamerji, njihov cilj je prekiniti povezavo nedolžnim uporabnikom. Če nas dobijo pri teh mračnih namenih nas lahko doleti kazen, kot je prepoved vstopa na kanal (=ban), ali celo prepoved dostopa na strežnik (K-Line).

V naši deželi, pa tudi po svetu, je to daleč najbolj razširjen odjemalec za IRC. Je kratek, prijazen in enostaven za uporabo. mIRC je svojo popularnost dosegel predvsem zaradi popolne okenske naravnanosti. Tako imamo posebno statusno okno, v katerega se izpisujejo sistemska sporočila, vsak kanal in privatni pogovori se odprejo v posebnem oknu. Vsako okno lahko z drsniki zavrtimo nazaj in preverimo ali smo kaj spregledali.

Slaba stran tega pristopa je le, da se lahko zadušimo v prevelikem številu privatnih pogovorov, ki jih dosežemo s preprostim dvoklikom na uporabnika, popolnoma pozabimo na kanal in nas operaterji odstranijo (kickajo). Na vsakem kanalu je del okna rezerviran za uporabnike, tako, da imamo ves čas pregled kdo je na kanalu, v statusni vrstici na vrhu okna je zapisan topic.

mIRC je napolnjen še z drugimi dobrotami, kot je recimo dokaj dobra zaščita pred flooderji, menuji, dosegljivimi s klikom na desni miškin gumb, aliasi (da si prihranimo odvečno tipkanje, recimo namesto "lep pozdrav vsem," napišemo le /lp), itd.

mIRC je nasploh zelo fleksibilen, saj ga lahko popolnoma priredimo svojim željam in potrebam in zato zasluženo dominira med odjemalci za IRC.

 

Tukaj dobite mIRC

navoljo pa je tudi veliko skript za mIRC